Personal

Evforija končno popušča. Vsako leto me poletje tako razveseli in pošlje tja med oblake, da se ob manjšem padcu ali pa samo umirjanju potem počutim, kot da sem zletela v največji prepad. Vsako leto je isto. Pričakovanja, navdušenje, visoki obrati in potem?

Velikokrat me sprašujete, če terapija res kaj pomaga. Ja, pomaga. Ker sem se končno nehala izogibat neudobju.

Bit odločen, sprejemat odločitve, vse to je del vsakdanjika. In kdaj ste nazadnje slišali trditev o sebi, ki ni mogla bit dlje od vaše resnice?

A se kdaj znajdete v situaciji, ko ste tako prilagodljivi, da je skoraj nemogoče sprejeti odločitev ali pa dejansko izpeljati karkoli?