Minevajo meseci, odkar sem začela pisat rubriko “The After Sessions”. Začela je nastajat v času, ko je bila moja glava prepolna eureka momentov in sem jih enostavno morala zapisat, da se ne izgubijo. V obdobju, ko sem se opogumila začet objavljat vse to, sem dobila precej klicev previdnih domačih “Špela, si ok, kaj dogaja?”, pa navdušenih frendov “res lepo pišeš, ti sam piči” in “can totally relate” in nekaj, z objavo vzpodbujenih, poskusov ponovnega stika (ker, dajmo si nalit čistega vina, kdaj je bil to tudi skriti namen objave).
V tem času smo se res odkrito začeli pogovarjat o psihičnih in duševnih borbah, ki jih vsi doživljamo vsak dan. Namesto o plastičnih operacijah zvezdnikov, zdaj na kavah debatiramo o osebnih izzivih in srečah. Nekaterim to (še) ni blizu in jih zato na kavo (ali nasploh) ne vabimo več, ampak to je ok. O spremembah bomo kakšno rekli še v prihodnjih objavah.
Ne zavedate se, kako močno je moja duša kričala vse to. Kako močno sm rabila dat to ven. Ne samo terapevtki v zaprti pisarni, ampak ven, v svet. Ker v udobju terapevtskega naslonjača ga lahko še tako borbeno rešujem, zunaj pa ga moram zares živet.
Vsako objavo do zdaj sem doživljala kot mini reset. Od te nedelje naprej vsi veste kaj me pesti in zdaj lahko naslednjič to situacijo zapeljem drugače, brez dodatne razlage, ker že veste kako in kaj. Precej enega trepljanja same sebe po rami se je vmes zgodilo in skupaj s poletjem, vsemi življenjskimi preobrati ter terapevtskimi počitnicami pripeljalo tudi do tega, da sem v eni točki nehala pripravljat nove objave.
To je že druga nedelja, ko je objava pripravljena totalno ad hoc, eno dopoldne prej. Mini spoznanj, ki bi jih lahko prelila v paragrafe, je na zalogi še precej, a z vsakim odstavkom spoznavam nekaj pomembnejšega. Skupaj s hiatusom pisanja sem dala na pavzo tudi aktivno reševanje slabih vzorcev, preteklih travm in se malo usedla ter se spočila na lovorikah. Kar je samo po sebi “čist okej”, ker vsake toliko moraš tudi malo ustavit konje, uživat v napredku in ne samo brezglavo vihrat naprej.
Z novo sezono terapij se zato spet zavestno podajam v naslednji krog. Z mnogimi potrditvami, da to zmorem in da je čas, da se spet premaknem.
“The After Sessions” je zbirka misli, ki se zgodijo pred, med in po eureka trenutkih.
