Bojim si priznat kaj si želim. Bojim se drugim povedat kaj si mislim, jih vprašat kaj si mislijo oni. Bojim pokazat kako in kaj bi jaz. Bojim se teme, neznanega. Bojim se zaljubit. Ne samo strah, groza me je. Kaj pa, če… Kaj pa, če se nekdo ne bo strinjal z mano. Kaj če mu ne bo všeč moje mnenje. Kaj če ne bom zadela pravega momenta, pa bom zato izpadla slabo, neumno, obupano.
Zakamufliran strah pred mnenji drugih, je v resnici največji strah pred samo sabo. Če na glas povem, potem moram stat za tem. Ampak kaj pa, če res nimam prav? Kaj če je odločitev napačna? Kaj če bi lahko drugače, boljše? Kaj pa če moram samo še enkrat razmislit?
Kaj pa, če… moram samo dat glas iz sebe? Brez stotih dokazov in argumentov, samo bit človek…
Želim si bit glasnejša. Želim si bit… neustrašna. Da neznano ne bo sovražnik, ampak izziv. Želim si nehat dvomit vase. Najbolj na svetu si želim se prepustit. Da bom enkrat spustila, prepustila vajeti trenutku. Da bom stavila najvišjo vsoto, brez garancije za zmago. Nase, na svoje želje, na svoje srce. Pa naj bo kar bo. Želim si spustit na dan necenzurirano Špelo. Neobdelano, iskreno, ranljivo, v totalno YOLO mindsetu.
“The After Sessions” je zbirka misli, ki se zgodijo pred, med in po eureka trenutkih.
